Odkar sem postala mama, imam vedno urejene slike in vse dogodke tudi zabeležene, to mi je res lepo, tako lahko rečem, da vsak dopust nastane nova foto knjiga in vsako leto združim manjše dopuste.
Tako lepo mi je, ko je kakšen deževen dan ali pa dan, ko si zaželim pobrskati po svojih spominih in tako vzamem v roke slike in obujam vse te lepe trenutke. Sedaj so otroci še majhni in jih foto knjiga ne zanima kaj dosti, vem pa, da bo prišel čas, ko bodo veseli, da imajo zabeležene spomine in se bodo tako spominjali naših skupnih dopustov, druženj in tako naprej.
Ko nastane nova foto knjiga vem, da smo spet doživeli nekaj novega, lepega, kar se bomo lahko ob deževnih dnevih spominjali skupaj. Včasih pride kakšna nedelja, ko pridejo na obisk moji starši, takrat se pogosto zgodi, da pride na vrsto zadnja nastala foto knjiga, da si jo skupaj pogledamo. Moja mama zelo rad gleda slike, lahko bi rekla, da imam to po njej. Ko se pogovarjam s prijateljicami, vidim, da jih ima veliko problem s slikami, da nimajo urejenih slik. Slike že nastanejo, še preveč jih je in tako tudi ostane, ko pride domov.
Pravijo, da si nikoli ne vzamejo časa za slike, da bi si jih uredile. To vem, da je potreben čas, ne bo pa mi nihče rekel, da ne moreš pregledati slik, odstraniti tistih, ki ti niso všeč, ali niso lepe in poslati, da nastane nova foto knjiga. Tudi jaz bi lahko tako rekla, pa namesto, da kdaj lenarim, uredim slike, ker vem, da če preteče več časa, od kar so nastale slike, da jih je potem že kar preveč in tako je več dela. Najboljše je, da se slike urejajo sprosti, najlepši spomin pa je lahko prav foto knjiga, ki nastane po vaših željah.