Sama sem prepričana, da je poletni tabor za otroka še kako koristen. Tako sem vedela, da ko bo otrok pripravljen in dovolj star, da ga bom sigurno dala na poletni tabor. Že od malega sem otroka vzgajala, da je samostojen, ker sem vedela, da lahko prinese veliko težav, če otrok nima samozavesti in če ni samostojen. Skoraj prepričana sem bila, da bo pri 8 letih pripravljen na poletni tabor.
Vpisala sem ga že prej, ko pa sem mu to povedala, ker sem bila prepričana, da bo komaj čakal, da gre. No, pa sem se zmotila, ni šlo ravno tako preprosto, enostavno se je ustrašil, da ne bo spal doma. Sprva ga nisem jemala tako resno, dokler nismo prišli tja in je začel jokati, da on tukaj ne bo spal. Grozno mi je bilo, posebej zato, ker so nas vprašali, če mislimo, da so naši otroci pripravljeni biti 7 dni brez staršev in takrat sem jaz to potrdila. Nisem pričakovala, da bo tako. To sem bila res presenečena.
To ni bilo v njegovi navadi. Vedno je bil rad na počitnicah, ali spal več dni pri babici in dedku. Tako sem ga morala tam pustiti v solzah, ker so rekli, da to ni nič takšnega. Prvič sem bila v stresu, tudi sama sem jokala. Razmišljala sem, da bi poletni tabor moral biti uživanje in lepi spomini, ne pa da z sinom oba jočeva. To me je res čisto spravilo iz tira. Na kar so me čez eno uro poklicali in povedali, da je moj sin v redu in da že ima prijatelje. Tako sem se potem pomirila, on pa na koncu, ko sem prišla ponj ni hotel domov, ker se je imel tako lepo. Pri otroku res nikoli ne veš.